Prejšnji vikend je v Brežicah potekal 1. turnir do 19 let. Nastopila je večina naših najboljših igralcev, manjkala je le Petra Polanc, ki je tokrat s člansko reprezentanco nastopala v tujini. Tako smo se na tekmovanje odpravili v postavi: Jaka Preklca Ivančič, Grega Šuštar, Tej Kolar, Gal Bizjak ter sestri Taja in Lina Pipan.
Tekmovanje se je pričelo z dvojicami, kjer je zlato medaljo za naš klub osvojila Taja Pipan, ki je igrala v navezi z Marušo Vračar (BK Olimpija). Punci se sicer nista rabili 100% potruditi, saj sta bili zanesljivo boljši od nasprotnic in vse tekme dobili v dveh setih. Odlično sta igrali tud Lina Pipan in Špela Alič (BK Olimpija), ki sta si, kljub temu, da nastopata še v kategoriji do 15 let, priborili bronasto odličje. Pri fantih sta za najvišja mesta kandidirala J.P. Ivančič s partnerjem Miho Mastenom (BK Branik) in Tej Kolar s partnerjem Ianom Spillerjem (BK Olimpija). Na koncu so se fantje med sabo udarili za tretje mesto, kjer sta bila tokrat kar prepričljivo boljša Preklca in Miha. Fanta velja pohvaliti, saj sta zelo dobro igrala že polfinale, kjer sta le za las v treh setih izgubila proti kasnejšima zmagovalcema Lazniku in Krivcu iz Mirne. Pokazala sta hitro igro, z lepo mero sodelovanja, tako da glede na mladost, od njiju lahko še veliko pričakujemo. Nastopil je še Gal Bizjak, ki je z Janom Babnikom (BK Bit) osvojil 7. mesto.
Med posamezniki je edino medaljo priigrala Taja Pipan, ki je bila bronasta. Od Taje smo v polfinalu sicer pričakovali malo več odpora proti Brajkovičevi, vendar nikakor ni našla ritma, ki bi ji omogočil bolj izenačeno igro. Pohvaliti velja Lino, ki se je tekmovanja udeležila zgolj zaradi nabiranja izkušenj. Prvi dve tekmi je odigrala na dobrem nivoju in tudi uspela vzeti set Zali Žuran. Tudi proti Frankovi je še uspela odigrat soliden prvi set, potem pa je zmanjkalo moči. Vendar cilj, da odigra nekaj dobri in močnih tekem, je bil izpolnjen. Bo pa zagotovo s pridnim delom vsako tekmo malo boljše in se bo na ta način postopno prebijala višje in višje. Pri fantih posamezno je največ pokazal naš najmočnejši Jaka Preklca. Žal pa ga je tokrat v najpomembnejši četrtfinalni tekmi pustil na cedilu njegov triceps. Ni mu namreč uspelo prebiti Lonzariča, tako da se v nadaljevanju ni mogel boriti za odličja. Preklca je bil tako na koncu šesti, Tej osmi, Grega pa deveti. Tej in Grega na treningih kažeta dobro igro, vendar pa se je tokrat Tej malo preveč ustrašil Krivca, tako da ni pokazal tistega kar lahko. Grega pa je bil precej pasiven in po domače povedano razštelan v prvi igri proti Smrkolju. Škoda, nova priložnost za dokazovanje ju čaka že čez en teden na Slovaškem junior turnirju. Pohvale za zelo borbeno in napredka vidno igro pa gredo Galu Bizjaku. Gal vsako tekmovanje odigra na polno in tudi tokrat se je dobro lotil nasprotnikov. Gre za starejšo kategorijo, fantje so od Gala fizično še precej močnejši, vendar pa Gal kaže stopnjevanje in rast v svoji igri, tako da samo potrpežljivo in pridno naprej.
Tokrat smo tako osvojili štiri medalje. Meni osebno medalje na tovrstnih tekmovanjih niso najbolj pomembne. Noben problem ni, če se medalje ne osvoji, problem pa je, če se na igrišču ne da vse od sebe. Igralec se mora potruditi po najboljših močeh, dat od sebe vse kar je v tistem trenutku sposoben in poizkušati igrati čim boljšo igro. Pridejo dnevi,ko ne gre vse po načrtih, vendar dokler ni končana zadnja točka, se borimo. Tega, žal, na tem tekmovanju, pri določenih igralcih nisem videla. Imeli smo že malo pogovora, igralci so lahko tudi sami pri sebi analizirali igro, tako verjamem, da bo naslednjič še boljše, zato gremo s polno paro naprej.
